Šifra raziskovalca: 33881

Veda: Medicina

Področje: Srce in ožilje

Predstavitev področja raziskovanja:

Dr. Shawnda Morrison je kardiovaskularna in okoljska fiziologinja, ki je prišla na Inštitut za kineziologijo Univerze v Ljubljani z več kot 20-letnimi raziskovalnimi izkušnjami na področju športa in testiranja vadbe. Preučuje adaptivne in integrativne vidike fiziologije človeka v ekstremnih okoliščinah. To pomeni, da dr. Morrison raziskuje, kako se človeško telo odziva med vadbo v zelo vročem okolju, v stresu zarada mraza, na visoki nadmorski višini, v stanju hipoksije, ob ničelni težnosti (vesoljski poleti) in v ustreznikih prostora z nizko težnostjo (študije simulacije breztežnosti v postelji, omejitev gibanja). Bolj specifično kardiovaskularna fiziologija opisuje, kako se srce in ožilje odzivata na stres, bodisi zaradi vadbe, temperature ali spremembe tlaka v telesu. Termoregulacija obravnava, na kakšen način je človek sposoben ohranjati svojo telesno temperaturo na sprejemljivih ravneh; opisuje, kdaj se človek prične znojiti, kdaj se sproži vazodilatacija žil, kako se kri prerazporeja v obremenjene mišice in kožo ter ohranja pretok krvi v možgane. Če vas zanimajo teme, kot so, kako človek ostane fit v spreminjajočem se svetu, ob podnebnih spremembah in globalnem segrevanju, ter učinki nedejavnosti na uspešnost, bi vas raziskave dr. Morrison lahko pritegnile! Dr. Morrison je prejemnica certifikatov zlatega standarda na svojem strokovnem področju, in sicer kot certificirana klinična fiziologinja s področja vadbe (od 2001) in somnologinja, strokovnjakinja za medicino spanja (od 2014). V preteklosti je bila mentorica številnim podiplomskim študentom na magistrski in doktorski ravni v Sloveniji, kot tudi mednarodnim študentom v tujini (npr. Kanada, Hrvaška, Italija).

Šifra raziskovalca: 50017

Veda: Družboslovje

Področje: Vzgoja in izobraževanje

Podpodročje: Šport

Predstavitev področja raziskovanja:

Telesna dejavnost je eden ključnih določevalcev zdravja v človekovem življenju. Predstavlja celoto obnašanj telesa v gibanju, ki ga povzroča skeletno mišičevje in se odraža v porabi energije. Telesna dejavnost ugodno vpliva na psihosocialno zdravje, funkcionalne sposobnosti in splošno kakovost življenja. Zaradi telesne dejavnosti se zmanjša krvni pritisk in verjetnost za nekaterimi vrstami raka, zmanjša se tveganje za koronarno srčno bolezen, dvignejo se človekove kardiorespiratorne funkcije. Posledice telesne nedejavnosti pa so lahko debelost, hipertenzija, sladkorna bolezen, bolečine v hrbtu, slabša gibalna učinkovitost in psihosocialne težave. Vse navedeno izrazito povečuje zdravstveno tveganje, zato je po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) telesna nedejavnost četrti glavni dejavnik tveganja zgodnje umrljivosti in obolevnosti na svetu. Rezultati dosedanjih raziskav kažejo tudi na pozitivno povezavo med višjo telesno dejavnostjo in učno uspešnostjo, kakor tudi med višjo gibalno učinkovitostjo in učno uspešnostjo. Raziskovalci predvidevajo, da dodatne ure športne vzgoje pozitivno vplivajo na učni uspeh, ker se z učenjem kompleksnih gibov spodbuja prefrontalni korteks, ki je dejaven tudi pri učenju in reševanju problemov. Zavedati pa se moramo, da povečan obseg športne vzgoje v šoli ne more povsem nadomestiti pomanjkanja telesne dejavnosti v vsakdanjem življenju. Namen raziskovanja v sklopu doktorske disertacije bi bilo preučevanje povezanosti in vplivov telesne dejavnosti na učno uspešnost otrok in mladostnikov ter medsebojna povezanost telesne dejavnosti, telesnega fitnesa in kognitivnih sposobnosti otrok in mladostnikov.

Šifra raziskovalca: 31012

Veda: Družboslovje

Področje: Kineziologija

Podpodročje: vzdržljivost, biomehanika

Predstavitev področja raziskovanja:

Na področju vzdržljivosti obstaja še veliko odprtih vprašanj in je raziskovanje namenjeno skoraj vsem športnim panogama, ki imajo daljše obremenitve od 5 minut. Tudi pri krajših obremenitvah prihaja do ponavljajočih obremenitev v krajšem časovnem obdobju, ki so lahko izjemno pomembne za uspešno premagovanje napora. Pri daljših obremenitvah prihaja do tudi do spremembe tehnike, ki lahko odločilno vpliva na končni rezultat, saj se pri velikih obremenitve spremeni tudi koordinacija in ravnotežje posameznika. Z rednim spremljanja stanja pripravljenosti športnika spremljamo njegov razvoj in napredek za dosego športnega rezultata. V Slovenskem športnem prostoru imamo izjemno veliko športnikov, ki jih lahko spremljate in s teh prispevate pri prenosu znanstvenih dognanj v prakso.

Športne panoge (vzdržljivostne): atletika, smučarski tek, nordijska kombinacija, biatlon, triatlon, kolesarstvo, nogomet

Športne panoge (kratkotrajna ponovljiva vzdržljivost): košarka, rokomet, odbojka, veslanje, deskanje.

Šifra raziskovalca: 20754

Veda: Družboslovje

Področje: Šport

Podpodročje: Kinezilogija – fiziološki vidiki

Predstavitev področja raziskovanja:

Tema: ugotavljanje učinkov različnih tipov plavalne vadbe in različnih vadbenih sredstev na pripravljenost plavalca.
Uspešnost v tekmovalnem plavanju je odvisna od številnih gibalnih sposobnosti, kot so vzdržljivost, hitrostna vzdržljivost, moč in gibljivost. Poznamo različne tipe vadbe za razvoj teh sposobnosti (sprinterska vadba, vzdržljivostna vadba…), ki lahko temeljijo na uporabi različnih vadbenih sredstev (vadba z manjšim številom vdihov, vadba za moč vdišnih mišic…).

Tema: ugotavljanje učinkov apneje, izvedene neposredno pred plavalnim nastopom.
V sprinterskih plavalnih disciplinah morajo plavalci natančno usklajevati med potrebo po vdihu in željo po čim manjši frekvenci vdihov. Za premagovanje potrebe po vdihu tekmovalci uporabljajo različna vadbena sredstva. Eno od teh je lahko tudi izvedba apneje neposredno pred plavanjem apneja. Na ta način bi želeli izzvati potapljaški refleks in nastanek ugodnih okoliščin v krvi, ki bi se lahko izkoristile v kasnejšem plavanju. Z raziskavami želimo ugotoviti učinke, apneje, izvedene neposredno pred plavalnim nastopom na zmogljivost plavalca.

Tema: ugotavljanje učinkov različnih tipov vadbe apneje in vadbenih sredstev na zmožnost zadrževanja diha.
Poznamo več različnih tipov vadbe apneje, kot so statična apneja na kopnem in v vodi ter dinamična apneja na kopnem (med obremenitvijo na kolesarskem ergometru) in v vodi (med plavanjem). Pri tem se lahko izvaja O2 (intervalne serije apnej s dolgimi odmori) ali CO2 vadbo (intervalne serije apnej z nekaj vdihi dolgimi odmori). Z raziskavami želimo ugotoviti učinke teh tipov in vadbenih sredstev na zmožnost zadrževanja diha. Le-ta ni pomembna le za potapljače na dih, temveč tudi za nekatere druge športnike. Prekinitev dihanja in zadržanje diha se namreč pojavlja tudi pri plavanju in nekaterih kopenskih športih (biatlon, streljanje…). Ob tem pa ima lahko vadba apneje tudi ugodne učinke na sposobnost umirjanja v stresnih okoliščinah.
Tema: ugotavljanje vplivov šibkih in močnih dihalnih mišic na napredek v zmožnosti dihanja med plavanjem pri učenju plavanja.
Osvajanje zmožnosti dihanja med plavanjem predstavlja izziv za plavalnega začetnik. Dihanje med plavanjem namreč ni ne prosto, niti neovirano kot je na kopnem. Pri kravlu, prsnem in delfinu mora biti usklajeno z zaveslaji, pri čemer ga vodni tlak dodatno otežuje. Možno je torej, da moč dihalnih mišic plavalnega začetnika vpliva na osvajanje zmožnosti dihanja med plavanjem.

Tema: ugotavljanje učinkov vadbe za moč dihalnim mišic, kot dopolnila k učenju plavanja, na napredek v zmožnosti dihanja med plavanjem.
Osvajanje zmožnosti dihanja v vodi je del začetnega prilagajanja na vodo. Osvajanje poteka s pomočjo vaj, pri katerih plavalni začetnik spušča mehurčke najprej na vodni gladini, nato pa globje proti večjemu zunanjemu pritisku. Začne z enkratnim izdihom, nato pa nato jih pa več zaporedno poveže. Sprva sledi lastnemu ritmu, na koncu pa še ritmu učitelja. Poraja se vprašanje, ali je možno takšno vadbo dihalnih nadomestiti z vadbo na kopnem ob uporabi ustreznih naprav (PowerBreathe, PowerLung).

Tema: ugotavljanje učinkov utrujenost dihalnih mišic na izvedbo podvodnih delov (podvodni obrati in drsenja) plavalnega nastopa.
Ob omejenem in oteženem dihanju, so dihalne mišice med plavanjem obremenjene še z ustvarjanjem propulzije. Sodelujejo namreč pri zaveslajih, kar se je izkazalo, da utrudi dihalne mišice še bolj, kot, zaradi vodnega okolja omejeno in oteženo, dihanje. Utrujenost dihalnih mišic je morda vzrok za težave (počasnejša izvedba podvodnih obratov, krajše drsenja) pri podvodnih delih ob koncu plavalnega nastopa.

Tema: ugotavljanje učinkov vadbe za moč dihalnim mišic, kot dopolnila k običajni plavalni vadbi, na zmogljivost plavalca.
Moč dihalnih mišic je pomemben omejitveni dejavnik pri naporu v srednje dolgih in dolgih plavalnih disciplinah. Zato se vadba za razvoj moči teh mišic vedno bolj uveljavlja kot dodatek k običajni plavalni vadbi. Ker pa je na tem področju še veliko neznanega, bi bilo zanimivo ugotoviti, kakšni so učinki take vadbe na zmožnost plavanja z manjšim številom vdihov in na izvedbo podvodnih delov plavalnega nastopa. Ob tem bi nas zanimalo tudi, kakšni so učinki ob prekinitvi tovrstne vadbe.

Veda: Družboslovje

Področje: Šport

Podpodročje: Kineziologija – bio-psiho-socialni vidiki

Predstavitev področja raziskovanja:

Tema: ugotavljanje učinkov različnih metod učenja in poučevanja plavanja ter uporabe različnih pripomočkov na znanje neplavalcev ali plavalcev.
Učenje plavanja je v svetu in pri nas zelo široko področje s številnimi različnimi pristopi in metodami poučevanja, ki temeljijo na uporabi različnih pripomočkov. Področje temelji predvsem na izkustvenih spoznanjih, saj je poglobljenih znanstvenih raziskav zelo malo. To je škoda, učenje plavanja je namreč del učnih načrtov številnih držav po svetu. Nova znanstvena spoznanja bi lahko prispevala k večji učinkovitosti plavalnih tečajev tj. ugodni učinki na znanje plavanja otrok in posledično na njihovo večjo osebno varnost pri gibanjih v vodi in ob njej. Ob tem pa bi lahko pomenila tudi finančno prednost, saj bi se lahko tečaji potemtakem nekoliko časovno skrajšali in pocenili.

Šifra raziskovalca: 20780

Veda: Družboslovje Področje: Šport

Podpodročje: Kineziološki vidik

Predstavitev področij raziskovanja:

Zdrav življenjski slog vključuje vedenje posameznika, ki je usmerjeno v ohranjanje in izboljšanje zdravja ter se odraža v telesnemu fitnesu. Telesni fitnes lahko izboljšamo z različnimi intervencijskimi programi, ki vključujejo prehranska priporočila ter omejevanje uživanja alkohola in tobaka, ustrezno dolžino nočnega spanja, dnevni počitek, psihično sprostitev in telesno dejavnost. Raziskovalno področje je pri tem preučevanje spreminjanja telesnega fitnesa z različnimi intervencijskimi in vadbenimi programi ob uporabi sodobne diagnostične ter informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Fitnes vadba v sodobni strokovni obravnavi presega le vadbo za moč in oblikovanje telesa; vključuje tudi vadbo za izboljšanje gibalne učinkovitosti. To pomeni, da je pri tem poudarek tudi na ohranjanju in izboljšanju gibalnih vzorcev. Raziskovalno področje je pri tem povezanost vadbenih programov s spreminjanjem telesnega fitnesa in gibalne učinkovitosti.

Kakovost gibanja v športu vključuje ustrezno raven telesnega fitnesa, gibalne učinkovitosti in kompetentnosti. Pri tem je telesni fitnes opredeljen z morfološkimi komponentami, ki merijo telesne značilnosti; gibalno učinkovitost opredeljujejo ustrezna raven gibalnih sposobnosti; gibalna kompetentnost pa vključuje ustrezna športna znanja. Raziskovalno področje je pri tem preučevanje povezanosti telesnega fitnesa, gibalne učinkovitosti in gibalne kompetentnosti za uspešnejše gibanje v športu.

Šifra raziskovalca: 28474

Veda: Družboslovje

Področje: Šport

Predstavitev področja raziskovanja:

Potencialni doktorski študent bo lahko raziskovalno deloval na področju okoljske športne fiziologije in ergonomije. Cilj raziskav, ki jih izvajamo z domačimi (IJS) in tujimi partnerji (Univerza v Lozani, Univerza v Lyonu) je odkrivanje novih spoznanj na področju adaptacije posameznikov na različne okoljske razmere (hipoksija/višina/vročina) in uporabe le te v trenažne namene pri športnikih, preventivne namene v delovnih populacijah in kurativne namene v kliničnih populacijah. V zadnjem času največ raziskovalne pozornosti posvečamo preučevanju sposobnosti prilagoditve na hipoksijo/višino v »ranljivejših« populacijah in preučevanju potencialnega križnega adaptacijskega učinka med vročino in hipoksijo na izboljšanje športne sposobnosti. V prihodnje želimo na tem področju izvajati več raziskav s sodelovanjem deklet, saj trenutno vemo le malo o morebitnih razlikah med spoloma na tem področju.

Šifra raziskovalca: 24379

Veda: Družboslovje

Področje: Psihologija

Podpodročje: Psihologija športa

Predstavitev področja raziskovanja:

Posvečam se raziskovanju psihološkega profila trenerjev – kakšne so osebnostne značilnosti, motivacijska struktura trenerjev v različnih športih, kaj so vodstveni stili posameznih trenerjev, vrednotna struktura trenerjev… Drugo raziskovalno področje so psihološke značilnosti športnikov v rizičnih športih – kakšni so v primerjavi s splošno populacijo in športniki iz ostalih športov, kakšna je njihova osebnost, motivacija in vrednotne značilnosti in kakšna je njihova potreba po dražljajih. Tretje pomembno področje raziskovanja je psihološka priprava športnikov – kakšno je doživljanje zanosa v športni dejavnosti (tudi v primerjavi z ostalimi področji, kot je glasba) ter raziskovanje novejših pristopov v psihološki pripravi športnikov, kot so ACT (Acceptance and commitment Therapy) pristopi.

Šifra raziskovalca: 12289

Veda: družboslovje

Področje: šport

Podpodročje: kineziologija; športne igre, analiza učinkovitosti v športu

Predstavitev področja raziskovanja:

Delujem na področju “Analize temeljnih gibalnih in specifičnih sposobnosti ter vpliva na tekmovalno uspešnost športnikov”, kjer so temeljni cilji raziskovanja: iskanje in preverjanje značilnosti merskih postopkov, oblikovanje modelov merjenja za različna področja bio-psiho-socialnega statusa športnika, iskanje odnosov med potencialnimi, realizacijskimi in tekmovalnimi dimenzijami ter izdelava organizacijskega modela meritev, spremljanja in nadzora športnikov. Drugo področje je “Analize igralne učinkovitost športnikov”, kjer so cilji raziskovanja povezani z analizo igralnih značilnosti teniških igralcev v času tekem in treningov, povezanosti igralnih indikatorjev z uspešnostjo ter podrobni analizi časovnih, prostorskih in gibalnih (taktično - tehničnih) značilnosti teniške igre. Tretje področje je “Vpliv specifičnih trenažnih obremenitev na skeletno-mišični sistem športnikov”, kjer so cilji vezani uporabo in preverjanje značilnosti različnih merskih postopkov in analizi vpliva enostranskih obremenitev na skeletno - mišični sistem športnikov.

Šifra raziskovalca: 16124

Veda: Družboslovje/Vzgoja in izobraževanje

Področje: Kineziologija

Podpodročje: Alpsko smučanje/Eksperntno modeliranje/Gibalne sposobnosti/Tehnika smučanja/Smučanje invalidov

Predstavitev področja raziskovanja:

Modeliranje uspešnosti športnikov v izbranih športnih panogah in transformacijskih postopkov s pomočjo ekspertnega sistema 'sport manager'; raziskovalni projekt vključujoč razvoj kompleksnejših ekspertnih modelov potencialne in tekmovalne uspešnosti v alpskem smučanju.

The best slalom competitors-kinematic analysis of tracks and velocities: Pomemben prispevek k uveljavljanju kinematičnih analiz na podlagi uporabe GPS tehnologije na vzorcu tekmovalcev najvišjega ranga v alpskem smučanju.

Progressivity of basic elements of the Slovenian national alpine ski school: biomehanična analiza izvedb hierarhije elementov uradne šole alpskega smučanja in prvi primer znanstvene potrditve stopnjevanja hitrosti izvedb hierarhije elementov uradne šole smučanja na podlagi meritev in primerjav kinematičnih parametrov.

Multi-axis prosthetic knee resembles alpine skiing movements of an intact leg: Pomembna raziskava s področja smučanja invalidov z meritvami gibanja smučarskih čevljev v skočnih in kolenskih sklepih v simulacijah različnih načinov smučanja s posebno nadkolensko protezo za smučanje.

Balance, basic anthropometrics and performance in young alpine skiers: pomemben prispevek uporabe najsodobnejših merilnih pripomočkov (Biodex) za potrebe longitudinalne analize povezanosti med ravnotežjem, antropometričnimi značilnostmi in tekmovalno uspešnostjo dveh generacij mlajših kategorij v alpskem smučanju.

Correlation between gymnastics elements knowledge and performance success in younger categories of alpine skiing: vključevanje elementov akrobatike v proces priprave mladih tekmovalcev v alpskem smučanju.

Šifra raziskovalca: 20405

Veda: Družboslovje

Področje: Šport

Podpodročje: Kineziologija - pedagoški vidik (športna vzgoja, trening, motorično učenje)

Predstavitev področja raziskovanja:

Prof. dr. Gregor Jurak je vodja raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport. Raziskovalno se ukvarja z gibalno dejavnostjo otrok, njihovim telesnim in gibalnim razvojem, didaktiko športne vzgoje in nekaterimi vidiki športnega menedžmenta. Vodi oz. je vodil več evropskih projektov na nacionalni ravni. Deluje v različnih delih slovenskega športa in je povezan z uveljavljanjem nekaterih sistemskih rešitev v njem. Mednarodno je dejaven v GOFPeP (globalnem forumu za športno vzgojo), FIEP (svetovnem združenju športnih pedagogov) in CEREPS (evropskem znanstvenem svetu za športno vzgojo). www.slofit.org/ekipa

Šifra raziskovalca: 20444

Veda: Družboslovje

Področje: Šport

Podpodročje: Kineziologija – medicinski vidik (ortopedija, fiziatrija itn.)

Predstavitev področja raziskovanja:

Področje 1: Na poti k nacionalnemu programu telesne vadbe dializnih bolnikov:

Bolniki s končno ledvično odpovedo, ki se zdravijo s hemodializo, so premalo telesno aktivni in povezava med manjšo telesno aktivnostjo in večjo smrtnostjo je pri tej populaciji dobro dokazana. Manjka dokazov o tem, katere oblike in modeli organizacije telesne vadbe so najprimernejši in najučinkovitejši. Glavni cilj tega raziskovalnega problema, ki ga preučujemo je najti najboljši način organizacije in vsebine sistematične telesne vadbe za dializne bolnike. Italijanska multicentrična študija EXCITE je preizkusila preprost sistem telesne vadbe, v naši nedavni slovenski študiji pa smo dokazali, da lahko sodelovanje kineziologa in dodajanje funkcionalne telovadbe pred dializo v obdobju dveh mesecev znatno in klinično pomembno izboljša mišično moč, vzdržljivost, ravnotežje in prožnost v primerjavi s kolesarjenjem med dializo. Cilj raziskovalnega problema je vpeljati in primerjati ta dva sistema vadbe pri bolnikih na hemodializi v randomizirani naključno kontrolirani raziskavi. Prvi sistem vadbe bo po italijanski študiji EXCITE uvedel redno hojo, stimulirano z metronomom. To bomo primerjali s sistemom vadbe, razvitim v UKC Ljubljana, ki vključuje vodstvo kineziologa pri izvajanju funkcionalnih vaj pred dializo, spet z dodatkom kolesarjenja na dializi. Glavni cilj študij, ki jih izvajamo od leta 2015 na dializnih bolnikov pa je uvedba nacionalnega programa telesne vadbe dializnih bolnikov. Pri izvedbi naših študij tesno sodelujemo z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana (oddelkom za nefrologijo), s katerim imamo podpisano Institucionalni sporazum o sodelovanju. Z nami sodelujejo vrhunski strokovnjaki s področja zdravljenja dializnih bolnikov. Raziskovalno področje v okviru doktorske naloge pred kandidata postavlja zanimive izzive in nudi priložnosti raziskovalnega in inovativnega dela ob vodenju usposobljenega mentorja in ekipo vrhunskih strokovnjakov.

Področje 2: Vpliv kognitivne in telesne med-dializne vadbe na funkcionalni status hemodializnih bolnikov

Hemodializni (HD) bolniki imajo nižje kognitivne sposobnosti in zmanjšano telesno zmogljivost v primerjavi z zdravimi posamezniki. Ti bolniki so manj telesno aktivni in v manjši meri aktivirajo svoje mentalne funkcije kot splošna populacija. Zdravniki običajno ne prepoznajo kognitivnega upada pri teh bolnikih; zato je kognitivna okvara pri njih močno podcenjena in ni ustrezno zdravljena. Kognitivni upad je večji in hitreje napreduje kot pri splošni populaciji, zato so na tem področju nujno potrebne preventivne in terapevtske intervencije. Primarni cilj raziskovanja je preveriti učinek kognitivnega treninga v kombinaciji s telesno vadbo na kognitivne sposobnosti, telesno zmogljivost in kazalnike krhkosti pri HD bolnikih. Znotraj tega bomo testirali izvedljivost uporabe inovativne kognitivne platforme za implementacijo med-dializnega kognitivnega treninga pri HD bolnikih. Izvedli bomo randomizirano kontrolirano raziskavo o učinkih kombinirane ne-farmakološke intervencije v obliki med-dializne telesne vadbe (kolesarjenje) in med-dializnega kognitivnega treninga na kognitivne sposobnosti, kazalce krhkosti in telesno zmogljivost pri HD bolnikih. Bolnike, ki bodo vključeni v intervencijo, bomo primerjali s kontrolno skupino, ki bo prejemala standardno zdravstveno oskrbo. Intervencija bo trajala 12 tednov. Pri izvedbi naših študij tesno sodelujemo z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana (oddelkom za nefrologijo), s katerim imamo podpisano Institucionalni sporazum o sodelovanju. Z nami sodelujejo vrhunski strokovnjaki s področja zdravljenja dializnih bolnikov.

Področje 3: Preučevanje statične in dinamične telesne drže pri bolnikih z bolečino v križu

Pojavnost bolečine v križu predstavlja velik problem v družbi, ki je še kako aktualen v sedanjem času zaustavitve javnega življenja in izrazite spremembe življenjskega sloga ljudi, ki ima za posledico povečanje sedentarnega načina življenja in upada telesne dejavnosti. Zdravstvene intervencije na področju bolečine v križu so razmeroma dobro raziskane in pojasnjene, še vedno pa ostaja nekaj sivih lis, ki jim bomo v okviru doktorske naloge posvetili posebno pozornost. Raziskovanje bo potekalo v treh smereh: 1. preučevanje statičnega in dinamičnega sagitalnega neravnovesja in preučevanje učinkov vadbe in vadbenega svetovanja pri zmanjševanju klinične simptomatike sagitalnega neravnovesja, 2. preučevanje nespecifične (funkcionalne) bolečine v križu in preučevanje učinkov vadbe in vadbenega svetovanja pri preprečevanju pri odpravljanju bolečin ter 3. preučevanje spinalne stenoze, katere najpogostejši simptom je nevrogena klavdikacija, tj. bolečina v nogah, ki se stopnjuje s hojo in s tem povezano preučevanje učinkov vadbe in vadbenega svetovanja pri preprečevanju oziroma zmanjševanju klavdikacije. Pri izvedbi naših študij tesno sodelujemo z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana (Ortopedsko kliniko), s katerim imamo podpisan Institucionalni sporazum o sodelovanju. Z nami sodelujejo vrhunski strokovnjaki s področja bolezni hrbtenice. Raziskovalno področje v okviru doktorske naloge pred kandidata postavlja zanimive izzive in nudi priložnosti raziskovalnega in inovativnega dela ob vodenju usposobljenega mentorja in ekipe vrhunskih strokovnjakov.

Šifra raziskovalca: 20755

Veda: Družboslovje

Področje: Šport

Podpodročje: Kineziologija – biomehanski, biometrični vidik

Veda: Medicinske vede

Področje: Zdravstvene vede

Predstavitev področja raziskovanja:

V širšem smislu je področje raziskovanja biomehanika. V tem temeljnem kineziološkem področju proučujemo gibanje človeka/športnika in njegove interakcije z okolico/rekviziti s pomočjo pristopov mehanike. V največji meri se ukvarjamo z optimizacijo uspešnosti gibanja in opreme (v različnih športih) na eni strani ter na drugi strani z zdravim gibanjem in zmanjševanjem tveganja za poškodbe. Mnoge študije so povezane tudi z razvojem biomehanskih merilnih tehnologij in orodej s katerimi se gibanje oziroma (športni) rekviziti/oprema lahko proučuje. Kot dolgoletni vodja laboratorija za biomehaniko ima dr. Supej dostop do najaktualnejše raziskovalne opreme, njegovo dolgoletno intenzivno sodelovanje s tujino in delovanje na različnih evropskih in domačih raziskovalnih in industrijskih projektih pa omogoča precejšno širino možnosti raziskovanja.

Šifra raziskovalca: 13752

Veda: družboslovje

Področje: šport

Podpodročje: kineziologija

Predstavitev področja raziskovanja:

Raziskovalno delo prof. dr. Doupona je usmerjeno na področje sociologije športa, v zadnjem obdobju pa intenzivno proučuje družbene dejavnike, ki vplivajo na športno dejavnost oziroma ukvarjanje s športom, še posebej na tekmovalnem nivoju. S tem v povezavi se osredotoča na raziskave s področja nacionalne identitete in športa kjer proučuje vpliv identifikacije, nacionalni ponos, pa tudi naturalizacijske učinke na oblikovanje nacionalne identitete.

Pomembne raziskovalne vsebine, ki jih proučuje tudi kot članica večjih mednarodnih raziskovalnih skupin so med drugim tudi: neenakost v športu, spolno nasilje v športu in dvojna kariera. Področje "dvojne kariere" ki je opredeljeno kot "kariera s poudarkom na športu in študiju ali delu" je bilo v zadnjem desetletju deležno povečanega zanimanja prof. Doupona. V povezavi z omenjeno temo vodi več mednarodnih projektov kjer proučuje karierne prehode in načrtovanje športnikove dvojne kariere.