Univerza v Ljubljani

Fakulteta za šport

Science of Gymnastics

Science of Gymnastics Journal vol.12., num.3., 2020

Ivan Čuk
Uvodnik

Stewart N. Pritchard, Jillian E. Urban, Logan E. Miller, Laura Lintner & Joel D. Stitzel
KINEMATIKA GIBANJA GLAVE PRI TELOVADKAH

Olga Kyselovičová,Lucia Selecká, Adriana Krnáčová & Anita Lamošová
BIOMEHANIČNE ZNAČILNOSTI RITMIČNEGA SKOKA PREDNOŽNO UPOGNJENO, ZANOŽNO Z ZAKLONOM GLAVE IN TRUPA: ŠTUDIJA PRIMERA

Hounaida Akkari-Ghazouani, Bessem Mkaouer, Samiha Amara & Mokhtar Chtara
KINETIČNE IN KINEMATIČNE ZNAČILNOSTI TREH RITMIČNIH SKOKOV PREDNOŽNO UPOGNJENO, ZANOŽNO BREZ ŽOGE TER METOM ŽOGE PRED ODRIVOM OZ.PRI ODRIVU

Thomas Lehmann, Annelie Lorz, Axel Schleichardt, Falk Naundorf, Klaus Knoll, Falko Eckardt, Kerstin Witte
VEČDELNI MODEL ODRIVNE DESKE ZA ORODNO TELOVADBO

Paula Barreiros Debien, Paulo Márcio de Oliveira, Thiago Ferreira Timoteo, Camila Ferezin, Maurício Gattás Bara Filho & Tim Gabbett
OBSEG VADBE, POČITEK IN POŠKODBE PRI VRHUNSKIH RITMIČARKAH V ČASU TEKMOVALNEGA OBDOBJA: ŠTUDIJA PRIMERA

Joana Filipa Pereira de Sousa de Carvalho Barreto, Filipe Luís Martins Casanova, César José Duarte Peixoto
VIDNE ZAZNAVE PRI VRHUNSKIH AKROBATIH PRI SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE IN PRESKOKIH MIZE S POMOČJO MALE PROŽNE PONJAVE

Marjeta Kovač, Vedrana Sember in Maja Pajek
IZVAJANJE UČNEGA NAČRTA TELOVADBE V PRVIH TREH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE V SLOVENIJI

María Alejandra Ávalos, Ainoa Garde & Lilyan Vega
TEHNOLOGIJA IN SAMOOCENJEVANJE KOT STRATEGIJA ZA SODELOVALNO UČENJE TELOVADBE

Asma Amri-Dardari, Bessem Mkaouer, Sarra H. Nassib, Samiha Amara, Rachid Amri & Fatma Zohra Ben Salah
VPLIV VIDEO MODELINARANJA IN POSNEMANJA NA POUČEVANJE/UČENJE TEMELJNIH PRESKOKOV MIZE

Burak Gündoğan, Erkan Demirkan, Erbil Murat Aydın & Abdüsselam Turgut
VPLIV RAZLIČNIH TELOVADB NA TELESNO SESTAVO IN SPRETNOSTI PRI ODRASLIH NETEKMOVALNIH TELOVADCIH

Angeliki Mastrogianni, Maria Psychountaki & Olyvia Donti
SAMOPODOBA IN SAMOSPOŠTOVANJE PRI MLADIH RITMIČARKAH: JE STOPNJA VADBE ODLOČUJOČA?

Vítor Ricci Costa, Renato Francisco Rodrigues Marques, Mauricio dos Santos Oliveira & Myrian Nunomura
»LUTKE« PRI ŽENSKI ORODNI TELOVADBI: RAZMERJE VADITELJE-TELOVADKA SKOZI OČI PIERRA BOURDIEUJA

Vahid Saleh, Roghayyeh Afroundeh, Marefat Siahkouhian & Asadollah Asadi
VPLIV 8 TEDENSKE ANAEOROBNE TELOVADBE NA BDNF, VEGF, IN NEKATERE FIZIOLOŠKE ZNAČILNOSTI OTROK

Lorena Nabanete dos Reis Furtado, Eliana de Toledo, Kizzy Fernandes Antualpa & Michele Viviene Carbinatto
BALETNE PRVINE V RITMIČNIH SESTAVAH: RAZČLENITEV ZADNJIH DVEH PRAVILNIKOV SOJENJA (2013-2016 IN 2017-2020)

Anna Prikhodko, Olha Kolomiitseva & Vira Prykhodko
SOKOLSTVO V UKRAJINI V ČASU RUSKEGA CESARSTVA: OD USTANOVITVE DO PROPADA

Pauline Iglesias Vargas & André Mendes Capraro
ZNAČILNOSTI RAZISKOVALNIH ČLANKOV MOŠKE ORODNE TELOVADBE V WOS IN SCOPUS

Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XIX

ISCWAG - NATALIE BARKER-RUCHTI; WILLIAM SANDS
PISMI UREDNIKU

Symposiums
Posveti


Ivan Čuk
Uvodnik


Dear friends,

SCGYM 12 3 2020 journal

These days our lives are run by COVID-19. Our gymnastic family mourns Dieter Hoffman, an excellent German coach and expert, a FIG Academy lecturer, who recently died of Covid-19. We do not know what comes next but I am certain we all want to go back to our normal life.

Despite many negative effects of Covid–19, it had a positive effect on our journal. Our authors wrote as many as16 articles for this issue which is a record for the journal.

We are all adjusting to new circumstances. As you probably already know, conferences will be held online. Bulgaria will host a symposium on rhythmic gymnastics and Portugal on gymnastics. For more detailed information please see the following pages. Please join the symposia and take an active part with your ideas and views!

For this issue our authors researched many different topics, including biomechanics, motor control, motor learning, theory of training, physiology, psychology, physical education, sociology and history, in relation to rhythmic and  artistic gymnastics and trampolining.

Countries participating with articles include: USA, Slovakia, Tunisia, Germany, Brazil, Australia, Portugal, Slovenia, Spain, Turkey, Greece, Iran and Ukraine,

Anton Gajdoš provides a short historical note on Nina Bocharova, the Olympic Champion from Russia in WAG at the Olympics 1952 in Helsinki.

Our editorial board decided to make an exception and publish a letter – manifesto of International Socio-Cultural research group on WAG lead by Natalie Barker-Ruchti (USA) to the Editor and a comment on the letter by William Sands (USA). While we believe the letter and the comment present issues that  may be important to our audiences,  I’d like to stress that our journal remains focused on the publication of scientific articles presenting evidence-based solutions only. Nevertheless, there should be no doubt that our journal supports the United Nations Declaration of Human and Children Rights and believes its provisions should be respected.

Just to remind you, if you quote the Journal, its abbreviation on the Web of Knowledge is SCI GYMN J. 

I wish you pleasant reading and a lot of inspiration for new research projects and articles.


Stewart N. Pritchard, Jillian E. Urban, Logan E. Miller, Laura Lintner & Joel D. Stitzel
KINEMATIKA GIBANJA GLAVE PRI TELOVADKAH


SCGYM 12 3 2020 article 1

Pretresi pri teleovadbi so slabo raziskani; sedanji dokazi kažejo, da je možna stopnja pretresa možganov višja, kot je bilo prej poročano zaradi premajhnega poročanja med trenerji, športniki in starši. Namen te študije je bil predstaviti metodo za zbiranje podatkov o udarcih glave pri telovadbi in zagotoviti prve meritve izpostavljenosti udarcem glave. Tri orodne telovadke (stare od 11 do 16 let), kategorije poljubnih sestav, so bile opremljene z ustnim merilnikom, ki je meril linearni pospešek, hitrost vrtenja in kotni pospešek glave med opornimi in brezopornimideli prvin med vadbo. Najvišji linearni pospešek, vršna hitrost vrtenja, vršni pospešek vrtenja, trajanje in čas do največjega linearnega pospeška so bili izračunani iz podatkov merilnika. Kinematični podatki so bili časovno usklajeni z videom, nato pa so bili podatki senzorjev razdeljeni v oporne položaje in gibanja, za katere so značilni vrtenje, orodje, vrsta podloge za doskok, vrsta prvine, del prvine, stabilnost pristanka in stik telesa s podlago. Telovadci so bili izpostavljeni 1.394 stikom (41 na telovadko na vadbo), od tega jih je 114 (3,9 na telovadko na vadbo) vsebovalo stik z glavo. Kinematične značilnosti so se razlikovala med vrstami spretnosti, orodji in blazinami za doskok. Mediana trajanja udarcev z dotikom glave (177 ms) je bila daljša od izmerjenih vplivov pri mladinskem in univerzitetnem nogometu. Rezultati te študije pomagajo zagotoviti podlago za prihodnje raziskave, ki bodo morda skušale preučiti izpostavljenost udarcem glave pri telovadbi, da bi bolje informirali o preprečevanju pretresa možganov in vrnitvi v protokole igranja v športu po pretresu možganov.

Ključne besede: izpostavljenost udarcem z glavo, gimnastika, pretres možganov, poškodba glave.


Olga Kyselovičová,Lucia Selecká, Adriana Krnáčová & Anita Lamošová
BIOMEHANIČNE ZNAČILNOSTI RITMIČNEGA SKOKA PREDNOŽNO UPOGNJENO, ZANOŽNO Z ZAKLONOM GLAVE IN TRUPA: ŠTUDIJA PRIMERA


SCGYM 12 3 2020 article 2

Biomehanski premisleki, ki se kažejo v pravilni ali nepravilni tehniki, zlasti v vseh telovadnih disciplinah, so več kot nedvomni. Skok »jelenček« kot različica prednožno zanožnih skokov je ena temeljnih prvin in ključno gibanje pri razvoju vrhunskih telovadk. Cilj študije je bil analizirati kinematične značilnosti skoka prednožno upognjeno, zanožno z zaklonom glave in trupa pri ritmiki in hkrati ugotoviti eksplozivno moč. V raziskavo je bila vključena članica slovaške vrste. Analizirane so bile kinematične značilnosti skoka. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen sistem zajemanja, sestavljen iz 8 infrardečih kamer. Eksplozivno moč spodnjih okončin so diagnosticirali s skakalnim dinamometrom z 2 standardiziranima meritvama: navpični skok v nasprotni smeri brez zamaha rok in 10-sekundni ponavljajoči se navpični skoki z zamahi rok. Poleg tega je bila izmerjena tudi eksplozivna moč med letom. Rezultati v 10-sekundnih ponavljajočih se skokih kažejo najvišjo vrednost telovadnega središča mase 46,4 cm, kontaktni čas 0,195 s in najboljši rezultat v letu 58,3 W.kg-1. Med izvajanjem skoka so zaradi zapletenosti in zahtevnejše skladnosti zgornjih kot spodnjih delov telesa opazili nekoliko drugačne rezultate: najvišja vrednost težiščnega centra mase je bila 40,8 cm, kontaktni čas 0,209 s in izhod v aktivnem faza leta 52,8 W.kg-1.

Ključne besede: ritmika, kinematične značilnosti, eksplozivna moč, 10-sekundni ponavljajoči se skoki, vertikalni skok v nasprotni smeri.


Hounaida Akkari-Ghazouani, Bessem Mkaouer, Samiha Amara & Mokhtar Chtara
KINETIČNE IN KINEMATIČNE ZNAČILNOSTI TREH RITMIČNIH SKOKOV PREDNOŽNO UPOGNJENO, ZANOŽNO BREZ ŽOGE TER METOM ŽOGE PRED ODRIVOM OZ.PRI ODRIVU


SCGYM 12 3 2020 article 3

Vidna razčlenitev ritmike kaže, da so največje težave pri skokih. Izvajanje skoka z najbolj primerno hitrostjo, velikim razponom in boljšo skladnostjo ter brez napak ni odvisno samo od zmogljivosti ritmičarke, temveč tudi od uporabljenega orodja, izvedenega skoka in uporabljenega zaleta. Cilj je bil preučiti lastnosti moči, hitrosti in gibljivost, ki so se razvile med tremi izvedbenimi skoka prednožno upognjeno z žogo in brez nje. V tej študiji je sodelovalo sedem ritmičark iz državne vrste, starih od 15 do 21 let. Vrstni red treh skokov je bil naslednji: prvi brez orodja, drugi z metom žoge pri zadnjem koraku zaleta in tretji z metom žoge ob odrivu. Osnovne opisne parametre in statistično pomembnost razlik smo določili z uporabo SPSS 20.0, statističnega programa za obdelavo podatkov. Rezultati kažejo pomembne razlike pri p <0,05 pri izvedbenih dejavnikov pri metu žoge, kot so vodoravna in navpična hitrost, kot desnega kolena, sila odriva, vodoravni premik stopala, vrtilna količina središča mase in kotna hitrost desne noge . Nižanje vrednosti spremenljik se razlikuje glede na trenutek metanja žoge. Na koncu lahko trdimo, da met žoge med zaletom povzroči spremembo osnovnih dejavnikov učinkovitosti.

Ključne besede: ritmika, met, lovljenje, žoga.

 


Thomas Lehmann, Annelie Lorz, Axel Schleichardt, Falk Naundorf, Klaus Knoll, Falko Eckardt, Kerstin Witte
VEČDELNI MODEL ODRIVNE DESKE ZA ORODNO TELOVADBO


SCGYM 12 3 2020 article 4

Za razvoj in optimizacijo gibanja na je pomembno vedenje o hitrosti odriva in vrtilni količini. Zaradi kratkih stikov na odrivni deski so visokofrekvenčne kinematične metode za določanje hitrosti zelo zamudne. Za določitev sil odriva za izračun določenih parametrov odriva je bil razvit model večdelne odrivne deske. Odrivna deska Gymnova je bila modelirana s pomočjo programske opreme za posnemanje okolja Alaska. Vrednotenje v dinamičnih pogojih je bilo izvedeno s preizkusom padajoče mase, globinskim skokom in premetom naprej. Vrednotenje je bilo izvedeno na parametrih reakcijskih sil podlage (GRF): impulz sile (p) in največja navpična sila (Fmax). Za simulacijo globinskega skoka in premeta naprej je bil kot vhodni parameter v modelu podan dejanski izmerjeni pospešek zgornjega dela deske. Pri primerjavi navpičnega premika stvarne in modelirane vrednosti premika zgornjega dela deske lahko opazimo neskladje 6,1%. Pri preskusu padajoče mase so bile med stvarno ploščo in modelom dosežene razlike za p = 0,4% in Fmax = 28,2%. Za tipične obremenitve za preskok so bili uporabljeni globinski skoki. Ugotovljene so bile razlike do 8,4% za Fmax in 6,8% za p. Nazadnje so bile izmerjene vrednosti pri izvedbi premeta naprej. Raziskane so bile vodoravne in navpične sile. S temeljitim vrednotenjem na več stopnjah je bilo mogoče razviti model odskočne deske, ki je primeren za izračun GRF v dinamičnih pogojih v 2-d. Zato je mogoče izračunati sile, ki delujejo pri odrivu. Parametre odriva je mogoče določiti iz teh sil. Ta ocena tudi kaže, da je treba upoštevati še posebej vodoravne sile.

Ključne besede: orodna telovadba, odrivna deska, modeliranje, premet naprej.


Paula Barreiros Debien, Paulo Márcio de Oliveira, Thiago Ferreira Timoteo, Camila Ferezin, Maurício Gattás Bara Filho & Tim Gabbett
OBSEG VADBE, POČITEK IN POŠKODBE PRI VRHUNSKIH RITMIČARKAH V ČASU TEKMOVALNEGA OBDOBJA: ŠTUDIJA PRIMERA


SCGYM 12 3 2020 article 5

Tekmovalna obdobja so kritična obdobja, ko imajo vrhunske ritmičarke obsežnejšo vadbo in nezadostno okrevanje. Cilj tega kratkega poročila je opisati posamezne obremenitve, okrevanje in poškodbe pri ritmičarkah v tekmovalnih obdobjih. Šest ritmičark iz brazilske državne vrste je bilo dnevno nadzorovanih v 126-dnevnem obdobju, ki je obsegalo redno vadbo in štiri tekmovanja. Vadbena obremenitev je bila izmerjena z uporabo ocene zaznanega napora (RPE). Ocenili so dnevno obremenitev, dolgotrajno obremenitev in trenutno. Izračunano je bilo razmerje kronične delovne obremenitve (ACWR). Za spremljanje počitka je bila uporabljena lestvica popolne obnovitve kakovosti (TQR), izmerjena pa je bila tudi 3-dnevna tekoča povprečna vrednost (3RA) TQR. Zdravstveno osebje je diagnosticiralo in poročalo o poškodbah, njihova poročila pa so bila nato uporabljena. Uporabljena je bila opisna statistika. Ritmičarke so imele različne dnevne obremenitve, ACWR in vzorce okrevanja ter poškodbe med tekmovalnimi obdobji. Vse so imele hitro povečanje ("konico") obremenitve. Tri ritmičarke so bili več kot 60% časa premalo spočite. Štiri ritmičarke so v času raziskave utrpele pet poškodb (vse poškodbe zaradi prekomerne uporabe spodnjih okončin, dve hudi, dve srednji in ena lažja). Posamezni dejavniki, kot sta starost in dolgoletna poznana obremenitev, določajo kako se vsaka ritmičarka odziva na vadbo in prenaša spremembe obremenitve. Poleg tega se zdi, da poškodbe, ki so jih utrpele med tekmovalnimi obdobji, vplivajo na kratkotrajno in dolgotrajno športno pot ter slabijo vadbo in organizacijo priprav vrste na tekmovanja.

Ključne besede: ritmika, poškodbe, vadba obseg, tekmovanje.


Joana Filipa Pereira de Sousa de Carvalho Barreto, Filipe Luís Martins Casanova, César José Duarte Peixoto
VIDNE ZAZNAVE PRI VRHUNSKIH AKROBATIH PRI SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE IN PRESKOKIH MIZE S POMOČJO MALE PROŽNE PONJAVE


SCGYM 12 3 2020 article 6

Vidni sklop zagotavlja podatke iz okolja in vodi akrobate k izboljšanju zmogljivosti. Vprašanje, kateri viri vidnih podatkov iz okolja prispevajo k uspešnosti, ostaja nejasno. Cilj te študije je razčleniti vidno vedenje, kot zanimivo področje, ki so jih potrdili vrhunski akrobati pri skupinskih akrobatskih sestavah med izvajanjem skokov z male prožne ponjave  (MPP) in preskokov mize s pomočjo MPP. Predvidevali smo, da: a) bi akrobati zaustavili pogled na zanimiva območja v okolju, da bi vidno zaznavali ustrezne podatke, b) da bi se v zadnjem delu leta in doskoka pojavile zaustavitve pogleda na območju, ki nas zanima. Trije vrhunski akrobati so opravili tri naloge na MPP in eno na preskoku. Spremenljivke so bile: trajanje zaustavitve pogleda (FD), zanimiva področja (AOI), razmerje med celotnim trajanjem zaustavitve pogleda in celotnim trajanjem naloge (TFD / TD) ter razmerje med celotnim trajanjem zaustavitve pogleda na AOI in celotnim trajanjem zaustavitve pogleda (TFDA / TFD). Rezultati so pokazali, da se je TFD / TD povečeval z zmanjšanjem stopnje zahtevnosti za vse naloge. MPP je bil najbolj pritrjen AOI (razen pri saltu naprej stegnjeno z obrati), medtem ko je bil zid manj krat pritegnil pogled. Na območju zaleta je bilo največ zaustavitev pogleda. Pri nalogi preskoka z MPP so akrobati skrajšali čas zaustavitve pogleda območja zaleta in povečali čas namestitve MPP in mize. Blazina za doskok je bila edina AOI, ki je bila med letom. Rezultati kažejo, da lahko akrobati prilagodijo svojo vidno strategijo stopnji zapletenosti naloge, kar se kaže v rezultatih TFD / TD in TFDA / TFD.

Ključne besede: vidna zaznava, sledilnik oči, skoki, preskoki.


Marjeta Kovač, Vedrana Sember in Maja Pajek
IZVAJANJE UČNEGA NAČRTA TELOVADBE V PRVIH TREH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE V SLOVENIJI


SCGYM 12 3 2020 article 7

Telovadba je po vsem svetu bistven del učnih načrtov telesne vzgoje, zlasti v prvih letih šolanja. V tem obdobju telesno vzgojo poučujejo razredni učitelji (GT) z nizkimi izkušnjami o poučevanju telovadbe. Namen naše študije je bil ugotoviti, kako so GT upoštevali predpisane vsebine učnega načrta za telovadbo. Vzorec je vključeval 90 GT iz 21 osnovnih šol iz Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Vprašalnik, ki ga izvajamo sami, je bil zasnovan, da bi preučil mnenja GT o nekaterih pomembnih dejavnikih in izvajanju telovadnih vsebin na petstopenjski Likertovi lestvici. Pri obdelavi podatkov so bili uporabljeni enosmerni ANOVA, Tukey post hoc test in Mann-Whitney U test. GT so več časa namenili tistim vsebinam učnega načrta telesne vzgoje, ki so pomembnejše za razvoj otroka in jih je lažje poučevati. Na študijsko leto so porabili le 16,93 pouka telovadbe, telovadb so uvrstili na četrto mesto (od 7) glede na njen pomen za razvoj otrok, telovadba pa se je zdela najbolj zahtevna vsebina za poučevanje. V telovadnih vsebinah so bili najmanjkrat izvedenr prvine, ki so bili omenjene kot najtežje za učenje otrok (akrobatika, vese, opore in preskoki). GT so verjeli, da so metode poučevanja (4,29) manj pomembne za uspešno izvajanje telovadbe kot gibalna učinkovitost otrok (4,73) in samodejavnost (4,57). Rezultati te študije lahko pomagajo pri prihodnji posodobitvi izobraževalnih študijskih programov GT in oblikovanju ustvarjalnega sklopa nenehnega poklicnega razvoja.

Ključne besede: osnovna šola, vzgoja, telovadba, pomen, težave, razredni učitelji.


María Alejandra Ávalos, Ainoa Garde & Lilyan Vega
TEHNOLOGIJA IN SAMOOCENJEVANJE KOT STRATEGIJA ZA SODELOVALNO UČENJE TELOVADBE


SCGYM 12 3 2020 article 8

Akrobatika je idealna vsebina za delo pri pouku telesne vzgoje zaradi svojih sodelovalnih in vključujočih značilnosti ter številnih koristi, ki jih lahko prinese učencem. Cilj te raziskave je razčleniti dojemanje 81 dijakov srednje šole po izvedbi vadbe akrobatike z uporabo tehnologij in vključitvijo dijakov v postopek ocenjevanja. Za to je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen polstrukturiran pogovor, kjer so bila obravnavana vprašanja o koristih in težavah, ki so se pojavile pri učenju prvin, pa tudi o uporabnosti, ki jo mladostniki zaznajo pri uporabi videa med prvin in lastna ocena. Kvalitativni podatki so bili kodirani glede na pripovedno vsebino dijakov in razčlenjeni s programom AQUAD 7. Rezultati kažejo, da dijaki v tej vadbi zaznavajo koristi v smislu užitka in druženja. Kar zadeva težave, so najbolj izstopajoči pomanjkanje časa in posebne zahteve za razvoj tega načina. Poleg tega dijaki pozitivno ocenjuje uporabo videa pri pouku akrobatike in samoocenjevanje, podprto s podpoglavji. Na ta način vadba akrobatike prispeva številne čustveno-družbene koristi, poleg tega pa sklepa, da uporaba videa in vključitev dijakov v ocenjevanje omogočata, da so udeleženci njihovega lastnega učenja in ta način lahko privede do oblikovanja bolj kritičnih in samostojnih ljudi.

Ključne besede: akrobatika, snemanje videa, upravljanje učenja, srednja šola.


Asma Amri-Dardari, Bessem Mkaouer, Sarra H. Nassib, Samiha Amara, Rachid Amri & Fatma Zohra Ben Salah
VPLIV VIDEO MODELINARANJA IN POSNEMANJA NA POUČEVANJE/UČENJE TEMELJNIH PRESKOKOV MIZE


SCGYM 12 3 2020 article 9

Namen razsikave je bil primerjati učinke različnih strategij poučevanja/učenja (tj. besednih povratnih podatkov, vidnih povratnih podatkov z modeliranjem in vidnim povratnim podatkov s posnemanjem) na izvajanje osnovnih preskokov mize. Sodelovale so tri moške skupine dodiplomskih študentov telesne vzgoje (tj. 135 študentov, razdeljenih v tri skupine po 45). Skupine (tj. tradicionalna, modeliranja in posnemanja) so bile razdeljene pod enakimi pogoji; študenti niso telovadci, imajo enako raven znanja in jih poučuje isti učitelj. Vsi udeleženci so bili preizkušeni, da bi ugotovili začetno raven spretnosti (tj. sklonke). Ta študija zajema 24 vadbenih enot, 21 učenja in tri ocenjevanja, razporejenih v 12 tednih (tj. 2 vadbeni enoti na teden). Razčlenitev videa gibanja (tj. s pomočjo programske opreme Kinovea) je bila uporabljena za ovrednotenje spretnosti / zmogljivosti sklonke. Rezultati kažejo na boljše izboljšanje zmogljivosti v skupini modeliranja v primerjavi s posnemovalno in tradicionalno skupino (ocena sklonke, 11,80 ± 1,22 točke, 10,85 ± 1,50 točke in 9,01 ± 1,30 točke, p <0,01). Poleg tega je analiza delta-odstotka pokazala znatno izboljšanje tehnične učinkovitosti v skupini modeliranja (46,93%) v primerjavi s posnemovalno (27,62%) in tradicionalno (21,64%). Skratka, video povratni podatki s superpozicijo modela so privedle do boljših učnih izboljšav v preskoku v primerjavi s posnemovalno in tradicionalno metodo besednih povratnih podatkov. Predvajanje videa s prekrivanjem modela je omogočila veliko izboljšav pri učenju sklonke.

Ključne besede: vidni povratni podatki, modeliranje, posnemanje, učenje, sklonka, telesna vzgoja.


Burak Gündoğan, Erkan Demirkan, Erbil Murat Aydın & Abdüsselam Turgut
VPLIV RAZLIČNIH TELOVADB NA TELESNO SESTAVO IN SPRETNOSTI PRI ODRASLIH NETEKMOVALNIH TELOVADCIH


SCGYM 12 3 2020 article 10

Namen te raziskave je bil primerjati učinke vadbe orodnetelovadbe in vadbe na mali prožni ponjavi na sestavo telesa in nekatere razsežnosti telesne pripravljenosti pri odraslih netekmovalcih. Oseminštirideset odraslih je bilo naključno razporejenih v tri skupine: skupina za vadbo na ponjavi (TG) (n = 16), skupina za orodno telovadbo (AG) (n = 16) in nadzorna skupina (CG) (n = 16). Prvi dve skupini sta vadili dvakrat tedensko , skupaj 12 tednov. Nadzorna skupina je dvakrat na teden izvajala le raztezne vaje. Da bi ugotovili učinke vadbe na telesno sestavo, so pred in po študiji vse skupine izvedli Y test dinamičnega ravnotežja, ki je vključeval šest nalog ravnotežja, navpični skok, skok v daljino in dva različna testa gibljivosti. AG in TG sta se znatno izboljšali (p <0,05), ko gre za vse gibalne sposobnosti odraslih netelovadcev po 12 tednih treninga. Toda vaje na prožni ponjavi so lahko bolj učinkovite v primerjavi z vajami orodne telovadbe. Vaje na prožni ponjavi lahko priporočamo kot nadomestni način vadbe za izboljšanje gibalnih sposobnosti.

Ključne besede: orodna telovadba, prožna ponjava, ravnotežje, navpični skok, skok v daljino, gibljivost.


Angeliki Mastrogianni, Maria Psychountaki & Olyvia Donti
SAMOPODOBA IN SAMOSPOŠTOVANJE PRI MLADIH RITMIČARKAH: JE STOPNJA VADBE ODLOČUJOČA?


SCGYM 12 3 2020 article 11

Namen te raziskave je bil preučiti samopodobo in samospoštovanje mladostniških ritmičark različnih ravni vadbe. V tej raziskavi je sodelovalo sto ritmičark (32 vrhunskih tekmovalnih in 68 občasnih ritmičark), starih 13-15 let. Samopodoba in samospoštovanje udeleženk je bilo ocenjeno z grško različico Harterjevega profila samopodobe mladostnikov (Harter, 1986; Makri-Mpotsari, 2001), ki meri devet posebnih področij samopodobe (šolska pristojnost, odnosi z vrstniki , odnosi s starši, matematična pristojnost, atletska pristojnost, telesna podoba, jezikovna pristojnost, vedenje, tesni prijatelji), sestavljena iz po 5 delov. Popis vključuje tudi desetdelno lestvico Global Self-Worth, ki meri samospoštovanje. Poleg tega so ritmičarke podale podatke o svoji vadbi. Ritmičarke na vrhunski tekmovalni ravni so dosegli višje rezultate kot občasne na področju odnosi s starši (p = 0,027, d = 0,50) in pri Global Self-Worth (p = 0,046, d = 0,45). Razlik med skupinami v drugih domenah samopodobe ni bilo (p = 0,068 do 0,611, d = 0,41 do 0,10). Ukvarjanje s tekmovalnim športom lahko poveča samozavest mladostnic in verjetno ta zveza krepi odnose ritmičark s starši. Potrebne so nadaljnje raziskave povezave med stopnjo vadbe in področji samopodobe, zlasti v primeru mladostnic.

Ključne besede: samopodoba, mladost, osebnostne lastnosti, ocenjevanje, ritmika, odnosi s starši.


Vítor Ricci Costa, Renato Francisco Rodrigues Marques, Mauricio dos Santos Oliveira & Myrian Nunomura
»LUTKE« PRI ŽENSKI ORODNI TELOVADBI: RAZMERJE VADITELJE-TELOVADKA SKOZI OČI PIERRA BOURDIEUJA


SCGYM 12 3 2020 article 12

V ženski orodni telovadbi (WAG) so telovadke lahko odvisne od vaditelja, postanejo podrejene in ta scenarij lahko odraža podrejenost, nadlegovanje in zlorabe. To je zaskrbljujoče, saj so telovadke običajno otroci. Vendar trdimo, da je ravnanje vaditelja odvisno od zapletenih medsebojnih odnosov. Tako smo razčlenili, kako se gradi odnos vaditelj-telovadka. Za dokazovanje svojih razmišljanj smo uporabili kategorije Pierra Bourdieuja. Ugotovili smo, da so oblike prevlade v odnosu vaditelj-telovadka odgovorne za oblikovanje dolgotrajnih predpogojev, ki jih sproži postopek, zaznamovan z vključevanjem in utelešenjem nekaterih praks. Tako telovadke razvijejo razredno okolje, ki razmnožuje in legitimira logiko tega področja. Naša uporaba Bourdieujevega objektiva je pokazala, da so telovadke v slabšem položaju v primerjavi s vaditelji in okoljem. Zato te strukture ne bi smele zahtevati zgodnjih rezultatov, temveč omogočati telovadkam, da se odločijo, ali želijo nadaljevati v tej "igri prevlade".

Ključne besede: teorija polj, ženska orodna telovadba, sociologija športa.


Vahid Saleh, Roghayyeh Afroundeh, Marefat Siahkouhian & Asadollah Asadi
VPLIV 8 TEDENSKE ANAEOROBNE TELOVADBE NA BDNF, VEGF, IN NEKATERE FIZIOLOŠKE ZNAČILNOSTI OTROK


SCGYM 12 3 2020 article 13

Namen te raziskave je bil opazovati spremembe ravni možgansko pridobljenega nevrotrofnega dejavnika (BDNF), vaskularnega endotelijskega rastnega faktorja (VEGF), hitrosti presnove v mirovanju (RMR) in največje porabe kisika (VO2max) pri telovadcih, ki so vadili po anaerobnem načrtu telovadbe. Trideset telovadcev začetnikov, starih od 8 do 12 let, je bilo naključno razporejenih v nadzorno (n = 15) in poskusno (n = 15) skupino. Vadba je potekala 8 tednov, 3-krat na teden. Vsaka vadbena enota je trajala 45 minut: 10 minut ogrevanja, 30 minut osnovne vaje in 5 minut ohlajanja. Izmerjene so bile telesne značilnosti in sestava, rastni dejavniki BDNF in VEGF so bili izmerjeni s PicoKine ™ ELISA, razčlenitev pa z uporabo imunsko-imunskega preskusa po Morlandu. Izmerjeni so bile tudi vrednosti pred in po vadbi VO2max, največji srčni utrip in RMR s pomočjo merilca plinov. Na začetku ni bilo pomembnih razlik med obema skupinama (p> 0,05). Toda po vadbi so opazili pomembno razliko pri vrednostih BDNF (p = 0,02) in VEGF (p = 0,018) med obema skupinama. V poskusni skupini se je vrednost največjega srčnega utripa zmanjšala (p <0,05), VO2max in BDNF pa sta se znatno povečala (p <0,05). Rezultati te študije na koncu kažejo, da anaerobni telovadba poveča raven BDNF in VEGF v slini pri otrocih. Te vrste vaj lahko izboljšajo tudi srčno dihalno pripravljenost otrok.

Ključne besede: otroci, nevrotropni dejavniki, rastni dejavniki.


Lorena Nabanete dos Reis Furtado, Eliana de Toledo, Kizzy Fernandes Antualpa & Michele Viviene Carbinatto
BALETNE PRVINE V RITMIČNIH SESTAVAH: RAZČLENITEV ZADNJIH DVEH PRAVILNIKOV SOJENJA (2013-2016 IN 2017-2020)


SCGYM 12 3 2020 article 14

Balet je svetovno znan ples in njegove prvine je mogoče videti v izobraževanju in vadbi športnikov iz različnih športov, zlasti tistih, ki veljajo za umetniški šport, kot je ritmika. Tekmovalni sistem ritmike poganjajo pravila za ocenjevanje (CoP), ki se vzpostavi vsaka štiri leta in čeprav se med leti spreminja, v svojem bistvu ostaja očitno pod vplivom plesnih vidikov in baletnih gibanj. Namen te raziskave je bil torej razčleniti baletne prvine v ritmičnih sestavah v olimpijskih obdobjih 2013–2016 in 2017–2020, da bi še bolje razumeli odnos med RG in baletom ter jih primerjali z vidika dveh različnih pravilnikov za ocenjevanje. To je bila količinska raziskava, ki je razčlenila 24 ritmičnih sestav, izvedenih na svetovnem prvenstvu v RG (2013 in 2019), zabeleženih in objavljenih na enem od uradnih spletnih mest Mednarodne telovadne zveze. Rezultati kažejo, da med leti ni bilo bistvene razlike (p ≥ 0,05), vendar je bilo povprečje gibanja baletnih prvin v štirih disciplinah leta 2013 višje od leta 2019; in čeprav razlika ni bila pomembna, se je pokazala majhna razliko pri žogi (0,68) in kiji (0,29) in zmerno za obroč (0,97) in trak (0,74); ter povečali se je število baletnih prvin, ki so se izvajali med težavnostjo z orodjem (AD) in dinamičnimi prvinami vrtenja (R); tiste, ki se izvajajo kot povezovalne prvine, se je število znižalo.

Ključne besede: ritmika, koreografija, vadba, balet.


Anna Prikhodko, Olha Kolomiitseva & Vira Prykhodko
SOKOLSTVO V UKRAJINI V ČASU RUSKEGA CESARSTVA: OD USTANOVITVE DO PROPADA


SCGYM 12 3 2020 article 15

Namen te raziskave je izboljšati vpogled v zgodovino Sokolstva (sokolskega gibanja) v Ukrajini znotraj teritorialnih meja Ruskega cesarstva in različne razloge za njegov nastanek in propad. Slovanski izvor Sokolstva, dejavnost zagovornikov sokolske telovadbe (SG) pri razširjanju sokolske ideje in postopno zbliževanje zagovornikov dveh nasprotnih področij reforme Rusije za nadaljnji razvoj (»slavoljubi« in »zahodnjaki«) so prispevali do pojava in hitrega razvoja gibanja Sokola v ukrajinskih regijah Rusije. V 90-letih 19. stoletja so SG začeli gojiti v sokolskih enotah telovadnih društev, saj so se leta 1907 začele odpirati samostojna društva. Do 1. svetovne vojne so bila društva Sokol (SGS) v Ukrajini največja skupina telovadnih društev. SGS je nenehno izučeval inštruktorje, vendar je bila večina učiteljev SG tujcev, po narodnosti Čehov. SG je bil uradno uveden v vojaško usposabljanje vojske in učne načrte srednjih šol in kadetskega zbora. Sokolski dogodki so bili pomemben del javnega življenja mnogih ukrajinskih mest. Predstavniki ukrajinskih regionalnih društev so postali člani upravnega odbora Zveze ruskega sokola, ustanovljene leta 1910. Kriza Sokolstva se je začela v letih 1. svetovne vojne zaradi naraščanja negativnih stališč do tujcev. V letih sovjetske oblasti so bili pri Sokolu obtoženi meščanske usmeritve, priznani kot "leglo kontrarevolucije" in prepovedani leta 1923.

Ključne besede: Sokol, telovadba, Rusko cesarstvo, Ukrajina.


Pauline Iglesias Vargas & André Mendes Capraro
ZNAČILNOSTI RAZISKOVALNIH ČLANKOV MOŠKE ORODNE TELOVADBE V WOS IN SCOPUS


SCGYM 12 3 2020 article 16

Cilj te raziskave je bil opisati znanstveno izdelavo člankov o moški orodni telovadbi (MAG) v revijah, indeksiranih v bazah Scopus in Web of Science. V ta namen smo v obeh bazah iskali ključne besede »moška orodna telovadba« z nedoločenim časovnim obdobjem. Po uporabi meril za izključitev je bilo najdenih 52 znanstvenih člankov, razdeljenih med leti 1994 in 2019. Leto z največ doslej objavljenimi objavami je leto 2018, s poudarkom na obdobju med 2014 in 2018. ustvarjalci, ki so največ prispevali, so bili Maurice Yeadon in Michael Hiley (oba z britanskih univerz), Marco Bortoleto (iz Brazilije) in Ivan Čuk (iz Slovenije). V reviji Science of Gymnastics Journal (21%) prevladujejo z moško orodno telovadbo povezani članki, sledi Journal of Biomechanics (7%). Članki obravnavajo biomehaniko telovadbe (34%), pravila telovadbe in njegovo ocenjevanje (19%), družbene, zgodovinske in politične vidike telovadbe (14%), telesne značilnosti telovadcev (10%), zdravje (10%), vidiki vadbe (8%) in na koncu analize starosti telovadcev skozi leta (6%).

Ključne besede: znanstveni članki, bibliometrija, splet.


Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XIX


SCGYM 12 3 2020 Gajdoš


ISCWAG - NATALIE BARKER-RUCHTI; WILLIAM SANDS
PISMI UREDNIKU


SCGYM 12 3 2020 letters to editor


Symposiums
Posveti


SCGYM 12 3 2020 Simposiums Page 1SCGYM 12 3 2020 Simposiums Page 2SCGYM 12 3 2020 Simposiums